UROŠ ŽUPAN

(Trbovlje, 1963) pesnik, esejista i prevodilac. Studirao je komparativnu književnost i sociologiju kulture na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Slobodni je književnik. Piše postmodernističku liriku, eseje (knjige: Svetloba znotraj pomaranče, Pesem ostaja ista, Pešec) i prevodi (J. Amihaj, Č. Vrajt). Knjige poezije: Sutre (Ljubljana, 1991), 2. proš. izd. (Ljubljana, 2002), 3. izd, (Ljubljana, 2003); Reka (Ljubljana, 1993); Odpiranje delte (Ljubljana, 1995); Nasledstvo (Ljubljana, 1998); Drevo in vrabec (Ljubljana, 1999); Nafta (Ljubljana, 2002); Lokomotive (Ljubljana, 2004); Jesensko listje (Ljubljana, 2006). O pesniku: Senegačnik, Brane: Tri velika vprašanja v poeziji Uroša Zupana. U: Literatura, 1993, br. 28; Kos, Matevž: Ženska, svetloba in škorpijon. U: Zupan, Uroš: Reka (Ljubljana, 1993); Štoka, Tea: Vsaka pesem je slovesen obred. U: Zupan, Uroš: Odpiranje delte (Ljubljana, 1995); Zupan, Uroš: Oceanska jasnina kot kriterij. U: Literatura, 1995, br. 51/52; Zupan,Uroš: Svetloba znotraj pomaranče (Ljubljana, 1996); Sajovic,Tomaž: Spiralnost razvoja umetnostnega jezikovnega oblikovanja. U: Jezik in čas (Ljubljana, 1996); Jovanovski, Alenka: Lokomotive in pešhoja čezblatno vodo. U: Zupan, Uroš: Lokomotive (Ljubljana, 2004).